- kipėti
- knibždėti
a. n.
kibždėti, kipėti, kirbėti (sv.), kižėti, kniugždėti, kugždėti, kušėti (plg.), kužėti, liulėti, vibždėti, virbėti, šipšėti, šiužėti (šnek.), šmižėti
Lietuvių kalbos sinonimų žodynas. 2014.
kipėti
Look at other dictionaries:
kipėti — kipėti, kìpa, ėjo intr. judėti, krutėti: Aure vaikų ant vieškelio net kipa Tr. Vieškeliu žmonės tik eina, tik kipa Klov. Skruzdėlės kìpa J.Jabl. Kirmėlės teip kipa, teip kipa Ėr. Kai skruzdėlės pavasarį i vėl kìpam Upt … Dictionary of the Lithuanian Language
kipéti — ím nedov., tudi kípel (ẹ í) 1. zaradi močnega vretja razlivati se čez rob posode: juha, mleko kipi / iz pokritega lonca je kipela voda / krompir že kipi voda, v kateri se kuha krompir / ekspr. na štedilniku nekaj kipi močno vre; pren., ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kipti — kìpti, kim̃pa, kìpo intr. 1. visu būriu judėti, krutėti (darbe); plg. kipėti: Žmonys ant talkos (talkoje) prie rugių pjovimo kìpo kaip skruzdys J. 2. kibti, imtis ko: Talkininkai kaip skruzdys kips (= kibs) prie darbo J. kipti; apkipti;… … Dictionary of the Lithuanian Language
dokipéti — ím dov., tudi dokípel (ẹ í) 1. kipeti, vreti do konca: v slabih zidanicah mošt ne more popolnoma dokipeti 2. ekspr. priti do viška: strasti so dokipele … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kipênje — a s (é) glagolnik od kipeti: kipenje mleka / kipenje industrijskega mesta / kipenje kupol ♦ agr. kipenje mošta vrenje mošta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogánjati — am nedov. (ȃ) 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok poganja mlin in žago; čoln je poganjal z vesli; poganjati kolo, šivalni stroj / vrtiljak so poganjali z rokami / poganjati meh, pedal // delati, povzročati, da se kaj zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
požerúh — a m (ū) 1. slabš. kdor (rad) veliko jé: biti velik požeruh; trebušast požeruh / ta žival je velik požeruh / kot psovka požeruh požrešni 2. slabš. lakomen, pohlepen človek: ta požeruh bi hotel imeti vso dediščino 3. nar. požiralnik, ponor: Zemlja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razkipéti se — ím se dov., tudi razkípel se (ẹ í) 1. začeti močno kipeti: voda se je razkipela; pren., ekspr. mladost se razkipi 2. ekspr. razburiti se, razjeziti se: zakaj si se tako razkipel razkipèl in razkipél tudi razkípel éla o: razkipela juha … Slovar slovenskega knjižnega jezika
